Norveška pred Norveško

Na dolgo potovanje se je treba pripraviti... Seznam na papirju je prvi del planiranja, izvedba naslednji. Spodaj sem na kratko opisal nekaj najpomembnejših korakov načrtovanja poti, dolge cirka 30 dni in 10.000 kilometrov.

Pot in prvi trajekt

Planiranje poti je parcialno trajalo nekje od novega leta vse do samega odhoda. Nabavila sva si pošteno avto karto (1:25.000), študirala Google mapse, Rotherjev pohodniški vodič + dodatna vodiča po divjih lepotah Skandinavije in Norveške.

Zanimive točke sem vnesel v OsmAnd+, ki ga bova rabila za navigacijo, posamezne poti pa bom snemal v WikiLoc-u.

Prva vožnja s trajektom, z danskega Hirtshalsa na norveški Kristiansand, je vnaprej kupljena, da si ne premisliva nekje v Nemčiji.

Hrana in pijača

Na Norveškem niti ne jejo niti ne pijejo, tako da je treba hrano in pijačo vzeti s sabo na pot. Iz trgovine na mizo sortirnico in lepo v škatle, da bo prava hrana čim lažje dostopna na poti.

Pijače je tudi kar nekaj - en mal piva, 10 litrov vina, domača zdravila v tekoči obliki (40%+) in kak liter mleka tu pa tam. Tudi nekaj plastenk vode gre z nama, za prvo žejo. Če naju z vsem tem spustijo na Norveško, sva carja!

Zdravila za Chillija

Chilliju so zdravniki odsvetovali dolgo pot, a se je fant lepo pobral od zadnjega šoka z ledvicami in se veseli poti z nama. Vseeno s sabo nesemo premično ročno infuzijo in tablete za lajšanje želodčnih težav. Z vsem tem mu bo precej bolj fajn, in tudi vročine tam na severu ni, tiste vročine, ki mu doma tako nagaja.

Obleke in čevlji

Nekaj je treba imeti tudi na sebi, saj Norveška nekako ni primerna za FKK.

Čevlji so v raznih oblikah - hribovski, pohodni, natični, japonski in pa plastično nepremočljivi škornji. Na slikici le en del šuhov s seznama.

Obleke je precej več - od kratkih rokavov za optimistične dni do pelerin za ljubi mokri vsakdanjik. Treba je imet pohodniško obleko in nekaj za ostale dni. Spodnje perilo tudi sodi zraven, na pot sva vzela celo vsak po en kos kopalk! Ni ga čez pozitivizem :)

Dokumenti

Ja, brez njih ne gre - osebne izkaznice, mednarodne zdravstvene (veljavne tokrat), prometno od avta, potni list od psa. In tu se počasi tudi konča. Aja, še booking za trajekt.

Zabava

S sabo vlečeva nekaj filmov na tablici, presnetih CDjev in obilico knjig. Poleg učnih tudi obvezen norveški Jo Nesbo, pa novi psihološki trilerji in preverjeni avtorji. Da nama slučajno ne bo dolgčas :)

Avto

Avtu sva že mesec dni nazaj privoščila eno veliko popravilo in redni servis, za borbo proti nočni svetlobi imava nov, doma narejen senčnik kabine.

S sabo imava komarnik za na vrata in dva pajčolana za zaščito proti komarjem - en bo visel in ščitil nad posteljo, drug, premičen, pa zunaj, kadar bo treba.

Zadaj se vozi dodatna plinska bomba, polna seveda, da ne bi slučajno ostala brez plina sredi Lofotov.

Testna vožnja za štiri dni v Umag na toplo je minila brez težav, resda dolga le dobrih 200 km in z na pol praznim gepekom.

Darilce za sodelavca

Na poti na sever se bova ustavila v Lübecku pri sodelavcu na ribjem žaru in kratkem ogledu mesteca. S sabo neseva lično pakiran six-pack rokodelske pivovarne Škrlj (zanj) ter darilno sol Piranskih solin (zanjo). Same slovenske dobrote.

Ostalo

Vsega nisem naštel, je premalo prostora in bralčeve volje. Vseeno še namig, da nisva šla na pot brez koles, wc papirja, električne posode za pečt ribe, dodatnega plinskega kuhalnika, sveč za boj proti komarjem, inverterja, bluetooth zvočnikov, zobnih ščetk in ostale higiene, kablov za vžigat akumulator, brisač, pasjih igrač in še kaj se najde. Ni da ni!

Česa nisva vzela s sabo?

Plavutk in rezervnih kopalk, napihljivega čolna, ki nama ga je velikodušno posojal Grega, Canona (mogoče bo to napaka), TVja, mačk, otrok... Sigurno sva kaj tudi pozabila doma, ma zih' nič takega, česar ne bi mogla najti ali kupiti na poti.

Gremo!